kulabonma_oblaki.jpg

dogodki

roza.png
kinodvor_dogodki_300.png

Lola Marsh je indie-folk-pop bend iz Tel Aviva, ki sta ga ustanovila Gil Landau in Yael Shoshana Cohen, ki sta se srečala na študiju glasbe ter kmalu začela skupaj pisati, komponirati in nastopati. Kmalu so se jima pridružili še Mati Gilad (bas), Rami Osservaser (kitara, klavir) in Dekel Dvir (bobni). Prvi večji mednarodni vtis je bend naredil leta 2014 na barcelonskem festivalu Primavera Sound, po katerem sta padla dogovora z založbo Universal Music in veliko koncertno agencijo. Prvi singel Sirens, ki ga je Lola izdala marca 2015, je dosegel milijon predvajanj in skočil na peto mesto najbolj viralnih komadov na Spotifyju v ZDA.  Še bolje se je odrezal njegov naslednik You’re Mine z osmimi milijoni predvajanj na Spotifyju in tretjim mestom na omenjeni lestvici. V začetku 2016 je bend izdal svoj prvi EP, letos junija pa je končno izšel njegov dolgometražni prvenec Remember Roses.

siva.png
kinodvor_dogodki2.png

Letošnji Grafični bienale se je navezal na pesem Kriterij rojstva slovenskega pesnika Jureta Detele (1951–1992). To pesem so prejeli vsi sodelujoči umetniki z željo, da bi v njih nekaj sprožila. Kako je to vplivalo na njihova dela v kontekstu 32. grafičnega bienala, lahko preverite na vodenem ogledu po bienalu. Kako bodo ta dela vplivala na nas, pa bomo ugotavljali na delavnici gibalnih intervencij v razstavo. Delavnico bo vodila Anja Guid.

Vodeni ogled z delavnico: 24. 10. 2017 med 15.00 in 18.00 / Samostojni ogled: med 1. In 29. 10. 2017 (od torka do nedelje od 10.00 do 18.00)

roza.png
kinodvor_dogodki3.png

Trobilni ansambel Slovenske filharmonije (TASF) je nastal leta 2002 na pobudo trobilcev Orkestra Slovenske filharmonije v želji po umetniškem napredku, ki ga najbolj oplemeniti ravno komorno muziciranje. Uvodni koncert cikla TASF bo v znamenju žlahtnega druženja z nagrajencem Prešernovega sklada za leto 2017 Boštjanom Gombačem. Projekt je zasnovan kot zaporedje kreativnih priprav, katerih rezultat bo prav decembrski koncert. Dodano vrednost koncerta ustvarja še kompozicija Črna luknja, novo delo prav tako vsestranske glasbene osebnosti Žige Staniča, povezano v celoto z glasbo Johanna Sebastiana Bacha in Wolfganga Amadeusa Mozarta.

siva.png
kinodvor_dogodki4.png

Leta 2007 so se trije slovenski umetniki včlanili v konservativno Slovensko demokratsko stranko (SDS) in si uradno nadeli ime Janez Janša, ime vodje omenjene stranke in takratnega slovenskega premierja. Ko so spremenili ime, so Janša, Janša in Janša ustvarili razmere, ki jim omogočajo zabrisovanje mej med umetnostjo in življenjem do točke, od koder ni vrnitve. Razstava treh umetnikov Janeza Janše, Janeza Janše in Janeza Janše je torej odlična priložnost za pogovor o identitetah (osebnih, intimnih, skupnih, nacionalnih itn.), osebnih zgodovinah, (samo)podobah in nadidentifikaciji v kontekstu sodobnih umetniških praks ter osnova za delavnico po ogledu. Poiskali bomo, katera dela iz zbirke ArtEast 2000+ oz. stalnih postavitev v +MSUM-u imajo v konceptu podobno tematiko kot dela treh Janezov – odnos med imenom in identiteto (npr. Goran Đorđević / Kazimir Malevič / Walter Benjamin) ali pa (duhovito) kritiko današnje družbe in identitet, ki jih ta »ponuja« (npr. Dan Perjovchi, Tanja Ostojić) ter se tudi sami lotili izdelave lastnih umetniških komentarjev v tehniki stop-motion animacije.

Vodeni ogled z aktivnostjo ob razstavi Janez Janša & Janez Janša & Janez Janša, 10. 1. 2018 med 16.00 in 18.00 ali 11. 1. 2018 med 16.00 in 18.00

roza.jpg
dogodki_clovek.png

Človek, ki je gledal svet je avtorski projekt, ki izhaja iz občutka, da konec sveta ni samo apokalipsa, ki tam nekje čaka, da se zgodi, ampak je vseprisotna v mikrokozmosih ljudi, družin, posameznikov brez glasu in mesta v svetu, ki se premika tako hitro, da praktično že miruje. Iz občutka, da se pelješ po dolgi dolgi cesti z avtomobilom, ki mu zmanjkuje goriva, avto vozi, goriva ni, cilja ni, postajališča ni. Avto pa kar pelje in pelje. Še malo potrpimo, pa bo bolje. Še malo, še malo, pa bo bolje. Pa je apokalipsa resnično stvar prihodnosti? Avtorji besedil so ustvarjalci predstave.

siva.jpg
tihomir_dogodki.png

Tihomir Pinter je za slovensko umetnost zelo pomemben avtor, zato v Galeriji Jakopič s ponosom predstavljamo retrospektivno razstavo ob avtorjevi 80-letnici.  Splošno poznavanje Pinterjevega opusa je omejeno na fotografske portrete umetnikov; celovit pregled fotografovega arhiva pa razkriva mnoge kvalitete in izredno zanimive sklope avtorske fotografije, ki jo je mogoče vrednotiti v kontekstu, ki je širši od zgolj slovenskega in v njem prepoznati enega najpomembnejših slovenskih fotografov svoje generacije. 

Vodeni ogled po razstavi: 1. 2. 2018 ob 17.00

roza.png
dogodki_kinotrip.png

Luca Guadagnino, Italija/Francija/Brazilija/ZDA, 2017

Sedemnajstletni Elio preživlja počitnice v družinski hiši na severu Italije. Čaka, da mine poletje, dokler k njim ne pride očetov novi asistent, postavni Američan Oliver. Elio je sprva do gosta zadržan, počasi pa drug drugemu lezeta pod kožo in privlačnost med njima postane neustavljiva. Ko le poletje zdaj ne bi nikoli minilo!

Pokliči me po svojem imenu so Kinotripovci nagradili s Kinotripovo nagrado mladinske žirije na 28. festivalu Liffe. Film jih je navdihnil s silovito ljubezensko zgodbo in ganljivo iskrenostjo ter z njimi ostal še dolgo po odhodu iz kinodvorane.


Naj te film odpelje!

siva.png
kinodvor_dogodki8.png

Mednarodni filmski festival Kinotrip v Kinodvor prinaša filmska zgodbe po izboru mladih. Posebnost festivala namreč je, da filmski in spremljevalni program, ki vključuje pogovore z različnimi gosti, delavnice in zabavo ob podpori Kinodvora pripravijo in izvedejo mladi sami. Tretji Kinotrip festival bo potekal med 28. in 31. marcem 2018 in bo ponujal filme raznovrstnih tem, zvrsti in žanrov z različnih koncev sveta. Program festivala in filmske projekcije za KUL abonma bodo znani v februarju 2018. Naj te film odpelje!

roza.png
kinodvor_dogodki9.png

Gledališka uprizoritev Opice v izvedbi ljudi in strojev bo popotovanje v resničnost skupine eksotičnih robotskih opic. Ta, do najmanjše nadrobnosti izoblikovana bitja, živijo v mehanskem univerzumu, ki briše meje med človekom in strojem, med »živimi« in »mrtvimi«. Kot da se ne bi zavedale zunanjega sveta, opice živijo v svojem popolnem, umetnem mikrokozmosu. V tem zapletenem skupnem svetu se različne vrste opic ljubijo, prepirajo, rojevajo in umirajo. Častijo svojega boga, se igrajo. Druga do druge so krute, a tudi skrbne. Robotske opice so bile ustvarjene zato, da bi v nas po eni strani spodbudile občutek za globoko istovetenje, po drugi pa sprožile razmislek o razlikovanju od človeka in njegovih »misli«.

siva.png
kinodvor_dogodki10.png

Dantonova smrt (1835) je prvo dramsko delo nemškega dramatika Georga Büchnerja. Pet let po začetku francoske revolucije, v času Robespierrove jakobinske vlade, se eden od voditeljev zgodnje revolucije Georges Danton izmučen od krvi odmika od politike med prijatelje, karte in ženske. Njegov politični somišljenik in prijatelj Camille Desmoulins ga nagovarja, naj izkoristi svoj vpliv in se Robespierru ter njegovi vladavini terorja postavil po robu. Robespierre Dantona zapre in ga privede pred Nacionalni konvent; v imenu domovine in revolucije, ki naj bi po zgodovinskem pravilu žrla svoje lastne otroke in v vsakem primeru zahtevala številne žrtve, ker je taka pač njena narava in predpogoj za svobodo, poslance prepriča v Dantonovo krivdo. Na revolucijskem sodišču Danton pozove ljudstvo proti Robespierru in njegovi diktaturi, ki bi republiko zadušila v krvi. Ljudstvo ga najprej podpira, potem pa se tehtnica nenadoma prevesi.

roza.png
kinodvor_dogodki11.png

Vražji triptih je omnibus treh dogodkov, ki se navezujejo na tematiko romana Mojster in Margareta ruskega pisatelja Mikhaila Bulgakova. Je raziskava gledališča kot medija za družbeno samorefleksijo, kot laboratorij za razkrivanje družbenih diagnoz v kontekstu sodobne družbe in njenih defektov. Vražji Triptih predstavlja vizualni laboratorij – gledalcu pušča, da si sam izbira svojo pot, da opazuje in, če hoče, intervenira. Vsak izmed treh delov ima svoj izrazni način: v prvem gre predvsem za interaktivno multimedialno instalacijo, ki se odvija v hodnikih, sobah, na stenah same stavbe Lutkovnega Gledališča. V drugem delu so v ospredju neverbalno gledališče objekta, ročne lutke in živa glasba, tretji del pa temelji na dramskem gledališču.

siva.png
kinodvor_dogodki12.png

Mednarodni festival Svetlobna gverila predstavlja umetniške stvaritve, katerih izraznost temelji na mediju svetlobe. Festival že dobro desetletje izpostavlja mesto kot živo tvorbo, kot prostor kreativnosti, ki buri domišljijo ter narekuje drugačen, dinamičen ritem življenja. Ko pade mrak in zasvetijo luči Svetlobne gverile, je zato najbolje, da se nam pridružite v Galeriji Vžigalica na 12. ediciji Svetlobne gverile, ki se tokrat osredotoča na temo “barve”.

Vodeni ogled razstave 14. 6. 2018 ob 21.30